Bolečine v desni rami izkusijo ljudje starejši od 30. let, čeprav se lahko pojavijo tudi pri mlajših. Zaskrbljujoč je še posebej podatek, da kar 50-80% ljudi, ki začuti bolečine, ne uspe popolnoma odpraviti te bolečine.
Bolečina v desni rami je med mišično-skeletnimi težavami poleg hrbteničnih bolečin, bolečin v kolenih in kolkih eden najpogostejših vzrokov za obisk družinskega zdravnika, prav tako pa je tudi ena od najpogostejših napotitvenih diagnoz k ortopedom in fiziatrom. Kot simptom redko nastopa sama, saj se ji pri dejanskem ramenskem vzroku povečini pridruži še vsaj omejena gibljivost.
Starost nad 40 let je dokaj zanesljiv napovedni dejavnik za prizadetost rotatorne manšete in večina teh pacientov s prvo prezentacijo akutne bolečine ima v osnovi lahko kalcificirajoči tendinitis/ burzitis, utesnitev subakromialnega prostora (impingement sindrom), primarno vnetje sklepnih struktur (avtoimunsko, s kristali povzročeno, infektivno, drugo), ali poškodbo ramena. Dolgotrajni vnetni procesi zgoraj omenjenih etilogij lahko vodijo v adhezivni kapsulitis, ki se najpogosteje zgodi v šestem desetletju življenja, zelo pogosto pri pacientih s sladkorno boleznijo. Najpogosteje so zaradi bolečine v desni rami prizadeti pacienti stari nad 60 let, ki že imajo prisotne določene bolezni mišično-skeletnega sistema, kronične vnetne in obrabne procese in posledice le-teh. Pri njih lahko že manjše poškodbe, ki jih v nižji starosti bolje toleriramo, zaradi dolgotrajnih vnetnih procesov v ramenskih mehkotkivnih strukturah povzročijo resnejše poškodbe, kot je na primer poškodba rotatorne manšete. V tej starosti so pogostejše tudi naključne radiološke patološke najdbe pri sicer asimptomatskih pacientih, ki pa jim moramo pristopati v skladu s klinično prezentacijo. Naloga družinskega zdravnika je pacienta ustrezno anamnestično obdelati, pregledati in ukrepati. Bolečina v desni rami je tu in tam še vedno nekritični sinonim za takojšnjo potrebo po napotitvi pacienta na sekundarno raven, pogosto celo brez pregleda. Vseeno pa se zaradi zavedanja resnosti zdravstvenih reperkusij ob spregledu diferencialno-diagnostično pomembnega dogajanja in vedno boljšega znanja incidenca napotitev brez kliničnega pregleda in začetne triaže stanja na srečo zmanjšuje.
Zdravniški pregled
Ko razmišljamo o bolečini, v kateremkoli predelu našega telesa, nam je v pomoč, če razmislimo o strukturah, ki se nahajajo na tem področju.
Ramenski sklep je sestavljen iz treh posameznih kosti: nadlahtnice, lopatice in ključnice. Z osrednjim skeletom je neposredno povezan preko prsnice in leži na prsnem košu. Omogoča pritrditev obeh zgornjih okončin na trup.
Gre za najbolj gibljiv in najbolj uporabljan kroglični sklep v človeškem telesu. V njem so mogoči obsežni gibi v vse smeri. Pravzaprav ga sestavlja pet med seboj ločenih, a mehanično povezanih sklepov, ki so po delovanju povezani v dve skupini. Prvo skupino sestavljata glenohumeralni sklep med glavo nadlahtnice (izbočeni del) in ponvico lopatice (vbočeni del) ter subdeltoidni ali subakromialni sklep, ki anatomsko sicer ni pravi sklep, ampak prostor v obliki kanala, v katerem leži in potuje tetiva in del mesnatega telesa mišice nadgrebenčnice (supraspinatusne mišice). V drugo skupino pa sodijo skapulotorakalni sklep (med lopatico in prsnim košem), akromioklavikularni sklep, ki povezuje lopatico in ključnico ter sternoklavikularni sklep (zveza med prsnico in ključnico – povezava ramenskega obroča s trupom).
Sklepna ovojnica ramenskega sklepa je tanka in zelo ohlapna ter dopušča, da se sklepne površine razmaknejo do pet centimetrov. Zato je ramenski sklep nekoliko manj stabilen. Za boljšo stabilnost in anatomski položaj rame skrbijo tetive in mišice, ki omogočajo uravnoteženo gibljivost in so bistveni sestavni deli ramenskega sklepa. Tetive, ki jih je pet, naraščajo na sklepno ovojnico in jo okrepijo. Imenujejo se po mestih narastišč.
Pomembne mišice ramenskega obroča so trapezius (kapucasta mišica), ki ga delimo na zgornji, srednji in spodnji del, glede na njegovo funkcijo. Zgornji del izvaja elevacijo, spodnji pa depresijo, torej ravno nasproten gib. Rhomboideus (rombasta mišica) je dobila ime zaradi oblike. Njena naloga je izvajanje elevacije in retrakcije lopatice. Pectoralis minor (mala prsna mišica) leži pod veliko prsno mišico. Njeno krčenje povzroča depresijo in navzdolnjo rotacijo lopatice. V ramenskem sklepu sodelujeta glavica nadlahtnice in sklepna ploskev na lopatici. Na lopatico se pripenja veliko mišic, ki sodelujejo pri gibanju v ramenskem sklepu. Deltoideus (deltoidna mišica) je površinska in pokriva ramenski sklep. Glede na funkcijo jo delimo na sprednji, zadnji in srednji del. Njena naloga je abdukcija ramena, sodeluje pa tudi pri fleksiji, horizontalni addukciji in medialni rotaciji. Pectoralis major (velika prsna mišica) je velika mišica v prsnem košu. Njeni nalogi sta addukcija in medialna rotacija. Mišica tvori tudi sprednjo pazdušno gubo. Latissimus dorsi (široka hrbtna mišica) tvori zadnjo pazdušno gubo. Kot že samo ime pove je široka mišica, ki poteka čez hrbet. Njene naloge so ekstenzija, addukcija in hiperekstenzija. Notranji, globoki sloji mišic pa sestavljajo štiri mišice, ki jih imenujemo rotatorna manšeta (subscapularis, infraspinatus, teres minor in supraspinatus), potekajo pa od lopatice do narastišč na izboklini nadlahtnice. Te mišice med seboj sodelujejo in izvajajo notranjo ter zunanjo rotacijo ramenskega sklepa.
Ob sklepu med nadlahtnico in lopatico je do pet sluznih vrečk (burz), ki omogočajo gladko drsenje med premikajočimi se ramenskimi tkivnimi strukturami.
Bolečina v desni rami lahko izvira v katerikoli izmed naštetih struktur, lahko pa se v tem delu pojavi tudi zaradi živcev, ki oddajajo signale bolečin.
Vzroki bolečine v desni rami
Za bolečine med lopaticami velja tako kot za bolečine v križu, da je njihov vzrok lahko kjerkoli v telesu. Kjerkoli razen najverjetneje tam, kjer jo občutimo. Kolikor je ljudi z bolečinami v lopaticah, toliko je lahko različnih vzrokov. Vseeno lahko vzroke malce posplošimo in ugotovimo, kateri so najpogostejši.
Najverjetnejši razlog bolečine je, da so se tkiva na mestu (in okoli mesta) bolečine (miofascialna) zakrčila, ker s tem ščitijo določeno področje. Lahko ščitijo vrat (vratno hrbtenico) – na primer utesnjeni fasetni sklepi med C5 – C7. Vratne mišice lahko uporabljamo tudi za pomožen način dihanja (glavni način je s trebušno prepono in medrebrnimi mišicami), ki dvigujejo ključnico in prvo rebro ter s tem pomagajo dihati. C5 do C7 fasetni sklepi se nahajajo globoko pod mrežo mišic v kotu med vratom in rameni. Pogosto postanejo ‘zaklenjeni’ zaradi našega emocionalnega stresa, ki povzroči napetost v čeljusti in ramenih. To sčasoma spremeni naš vzorec dihanja, ki postane plitvo in z rameni ter s tem še poglobi napetost v teh mišicah.
Vsi ti razlogi povzročijo tenzije tudi v trapezasti mišici, ki povezuje vrat z lopaticami. Mišica preide v stanje kronične minimalne kontrakcije in zaradi prenapetosti se bolečina ne pojavi le na področju vratu, ampak tudi ramen in med lopaticama. Kadar se zgornji del hrbta upogne naprej, potegne s seboj še druge dele skeleta. Ker naše telo nenehno skrbi za ravnotežje med sprednjo in zadnjo stranjo, se napnejo mišice, ki skrbijo za iztegovanje tega dela hrbta, njegovo rotacijo in gibe v stran. Ta napetost vodi v omejitve gibljivosti zgornjega dela hrbta in ramen. Napetost teh mišic vodi tudi v pekoč občutek med lopaticami, vrat postane trd in obračanje glave levo-desno ali gor-dol postane težavno ali celo boleče. Pogosti znaki so tudi mravljinci v ramenih in rokah kadar spimo ali počivamo na stolu. Sklepi zgornjega dela telesa niso več navpično poravnani z ostalimi nosilnimi sklepi in v novem položaju otežujejo cirkulacijo in ustvarjajo dodatno trenje.
Vzrokov je zares veliko in med najpogostejšimi je poškodba mišica ali tetive. Vzroki obremenitve mišice pa so:
- Dvigovanja težkih bremen
- Slaba drža
- Dolgotrajno delo za računalnikom in tipkanje na previsoko tipkovnico
- Vsakodnevne aktivnosti kot so nošenje torbice na ramenih in držanje telefonske slušalke med ušesom in rameni
- Telovadba in druge aktivnosti
- Včasih je možna obremenitev mišice tudi med spanjem
Učinki magnetne terapije na bolečine v desni rami
Naše telo je sestavljeno iz več milijard celic. Za proizvodnjo celične energije, ki je nujno potrebna za delovanje celotnega organizma, je osnova magnetno polje. Tkivo živih organizmov ne predstavlja za magnetno polje nikakršne ovire, zato magnetno polje enako močno vpliva na vse celice v telesu. Izjema ni nobena celica oziroma tkivo. V vsaki celici in medceličnem prostoru so ioni – nosilci električnega naboja. Pod vplivom magnetnega polja se ioni naberejo na opni celice, kar privede do povečane električne napetosti same opne (hiperpolarizacija). S tem se pospeši delo t. i. ionske črpalke, poveča se prehod ionov skozi celično opno v obeh smereh. V celico pride več kisika, ki botruje intenzivnejši proizvodnji ATP (adenozin trifosfat) v posebnih celičnih organelih – mitohondrijih. Celično delovanje se torej izboljša oziroma normalizira, odvisno od celičnega energetskega stanja. Opisani procesi se odvijajo v vseh celicah oz. tkivih, na katera deluje magnetno polje. Izrazito dobrodošel je učinek magnetnega polja na tkiva, ki se s kisikom oskrbujejo s procesom difuzije (prenos snovi iz območja z višjo koncentracijo te snovi v območje z nižjo koncentracijo – medvretenčna ploščica, meniskus).
Magnetna terapija nima škodljivih stranskih učinkov. Znanstveniki enotno zatrjujejo, da magnetna terapija normalizira metabolizem človeškega telesa in tako zagotovi odpravo bolečin. Pri tem se odpadne snovi odstranijo, pretok krvi se normalizira in količina kisika v celicah se poveča.
Biosinhron Simag je simultani magnetni generator, ki generira utripajoča magnetna polja zelo nizkih frekvenc in primerne jakosti ter stimulativno vpliva na delovanje osnovne celice vsakega organizma. Namenjen pa je osebni rabi – kot pomožno sredstvo pri zdravljenju cele vrste bolezni in poškodb. Pripomore k obnavljanju obolelih celic, tkiv in organov ter tako pospešuje zdravljenje.
Simag je zato učinkovit, enostaven za uporabo in brez stranskih učinkov. Uporabimo ga lahko tudi kot preventivo, za povečanje energije in krepitev imunskega sistema.